Ko se zaključuje staro leto, se nehote obrnem nazaj in pogledam kaj je tisto, kar želim obdržati, kar me pri pedagoškem delu navdihuje, motivira, osrečuje, kaj je tisto, kar me na sebi moti in želim za vselej spremeniti. Vsake počitnice so poleg sprostitve vedno tudi čas za poglobljen razmislek in sprejemanje novih odločitev. To je čas, ko se s pomočjo analize zazrem in poglobim vase, v dejanja, besede in misli, ki oblikujejo moj vsakdanjik.

Začetek počitnic je najprej v celoti namenjen počitku. Popolni odklop, kot bi iztaknila žice iz elektrike in se prepustila brezdelju. Mirovanje, ki me v celoti preplavi je vedno le navidezno, saj vem, da se v globini zbirajo nove in nove ideje, ki bodo ob pravem času privrele na dan in se skušale na vsak način udejanjiti. Nekje v tišini, čim bolj na samem, v mirnem in sproščenim vzdušju, obdana z naravo. Ah, kako zelo cenim vsak tak trenutek.

Foto: pixabay

Prva faza umirjanja se v par dnevih zaključi in počasi prehajam v drugo fazo analize. V poglobljenem stiku s sabo se preteklost razgrne pred mojimi očmi – kaj sem počela, kako sem reagirala, kaj sem rekla, kaj doživljala, … spomini se kot občuteni film zvrstijo. Čaka me pravo delo: ločevanje čudovitih rož od plevela. Na prvi kupček dajem vse (dejanja, besede, misli), kar mi je bilo všeč, me osrečilo, navdahnilo, dalo moč in mi pomagalo pri uresničitvi idej ter tudi vse s čimer sem osrečila in pomagala drugim. Na drugi kupček pa zberem vse, kar mi ni bilo všeč, kar me je prizadelo, oziroma vse, s čimer sem kakorkoli prizadela druge. To, da prizadenem druge, je enako vredno, kot bi prizadela sebe – kajti dejanja s katerimi sem škodila drugim, so v prvi vrsti najbolj škodila meni.

Prvi trenutek se zdi, da je drugi kupček veliko večji, vendar, to je le navidezno. Ko pogledam bliže spoznam, da je videti večji le zaradi tega, ker je bolj boleč. Vendar je bolečina del rasti (o tem bom pisala malce kasneje) in preko nje moramo, da pridemo do spoznanj. Vsekakor je prvi kupček tisti, ki ga želim obdržati, nadgraditi in razvijati. Vzamem ga kot gonilno silo iz katerega črpam moč in energijo za uresničevanje novih zamisli in udejanjanje ustvarjalnih idej.

Foto: pixabay

Tretja faza načrtov se prične v trenutku, ko vem, kaj želim. Vse kar je bilo dobrega, osrečujočega ter v popolni harmoniji z mojim srcem ohranim. Odločena, da te kvalitete še poglobim in razvijam se pričakovanje novega leta neizbežno bliža.

Prežeta z energijo ljubezni, žarom v očeh in radostjo v srcu se s svežim zagonom veselim novega leta. Vanj stopam bogatejša, odločnejša, močnejša in popolnoma pripravljena na nove pedagoške izzive, nova doživetja in preizkušnje. Komaj čakam, da te čudovite rože podarim svetu.