Pomembno je, da smo “dobri” pedagogi. Vendar, kaj to sploh pomeni? Danes “dobrega” pedagoga označujejo predvsem rezultati njegovega dela, ki se kažejo z uspehi učencev na tekmovanjih, avdicijah, seminarjih, sprejemnih izpitih, … Družba je naravnana tako, da ocenjuje uspeh posameznega učitelja preko učencev in njegovih rezultatov. Njegovo delo v razredu navsezadnje ni tako pomembno – in je tudi očem skrito. Ta intimen proces poteka za zaprtimi vrati. Učitelj lahko uporablja metode, v katere je sam prepričan, da delujejo. Nekatere so resnično dobre, veliko pa je takih, ki žal ne delujejo.

Verjamem, da je veliko “dobrih” pedagogov, ki imajo kvalitete kot so: dober komunikator, prilagodljivost, potrpežljivost, dobrovoljnost, pozitivnost, srčnost, sproščenost, kreativnost, inovativnost, … vendar na žalost ne dobijo priložnosti z “dobrimi” učenci. Pri tem mislim na učenca, ki ima vse potrebne kvalitete (ritmični, melodični posluh, fizične dispozicije, vztrajnost, veselje do dela, estetski čut, zvočna senzibilnost, …). Vseeno se učiteljevo kvalitetno delo sliši tudi pri “povprečnih” učencih. Je pa na žalost tudi veliko takih učiteljev, ki dobijo zelo talentirane učence, vendar se njihov talent po poti pedagoškega procesa (zaradi neustreznosti načina pedagoškega dela) izgubi. In za te mi je najbolj žal.

Foto: pixabay

Danes je tudi staršem vedno bolj pomembno, da njihov otrok pride v dobre roke in s tem dobi priložnost, da pridobi največ, kar je možno, tudi če se skozi leto-leta izkaže, da glasba ne bo še naprej del njegovega življenja. Ampak ta leta z “dobrim” učiteljem so veliko bogastvo in čudovita glasbena popotnica, ki bo učencu ostala za večno v lepem spominu.

Že Johaim John Quantz se je zavedal, kako pomembno je, da je pedagog “dober”: s tem je mislil, da ima ustrezno znanje, da pozna rešitve za vse težave in na kvaliteten način pomaga posameznemu učencu. Njegovo razmišljanje kaže na nujnost “dobrega” učitelja že v 18. stoletju in ne potrebuje dodatne razlage. Mislim, da večina učiteljev še danes stremi k temu, da je naše poučevanje kar najbolj opremljeno z ustreznim znanjem ter da ga na pravi in prijeten način posredujemo učencu. Pri tem mislim na prilagojenost našega znanja potrebam vsakega učenca. Poleg znanja pa je potrebna velika mera modrosti, intuitivnega vodenja, srčne iskrenosti, drznega poguma, radostnega veselja in brezpogojne podpore – ljubezni.

Foto: pixabay

Seveda pa ne smemo pozabiti, da je kvaliteten pedagog odvisen tudi od učenčevih dispozicij, vztrajnosti, motivacije, odnosa in ljubezni do glasbe. Saj učitelj ne more usmerjati, voditi učenca ter mu pomagati, ga usmerjati na poti rasti, če ta nima vseh potrebnih (zgoraj naštetih) kvalitet. Skratka, dejavnika za prijetno, kvalitetno poučevanje sta dva: “dober” učitelj in “dober” učenec. Le tako je veselje pri procesu poučevanja obojestranska in skupna pot rasti za oba osrečujoča.