Ste že kdaj doživeli resničen strah? Tisti, ki zavzame in z grozo prepoji vsako celico telesa, gre do kosti in prevzame nadzor nad vami. Tokrat se ga bom z besedo dotaknila tudi sama tako, kot se je on mene. Verjamem, da je ta, ki sem ga doživela v primerjavi s katerim drugim še majhen, vendar je bil zame tako velik, tako zelo, da sem bila pripravljena umreti.

Moč narave sem prvič v življenju doživela na grozljiv način. Naravo od nekdaj zelo občudujem in globoko ljubim. Do nje imam veliko spoštovanje in sem ji za vse, kar mi daje, nudi in omogoča iz srca hvaležna.

Foto: pixabay

V življenju me vodi intuicija in ji po navadi vedno prisluhnem, ko me ogovori. Vendar je tokrat žal nisem poslušala. Zaznala sem glas, ki me je nagovarjal, naj ne hodim, naj ostanem doma, da ni dobro, da grem v to preizkušnjo, … Vendar sem se odločila »ne slišati« in ga z razumom namerno preglasiti.

Strahu, ki se me je na grozljiv način dotaknil sem pogledala v oči, drugače bi me tako ali tako celo »pojedel«. Ni slučajno, da se tako reče. Uničevalni adrenalin namreč brez usmiljenja odvzame vso življenjsko energijo telesu in umu: prehitro bitje srca, pretirano potenje, tresavica, slabost, vrtoglavica, odpoved vseh funkcij telesa, misli švigajo in so neobvladljive,… skratka dobesedno te sesede in oropa ljubezni.

Kako sem se soočila s strahom, da me ni »pojedel«? V tej preizkušnji sem si pomagala s tehnikami, ki jih vsakodnevno uporabljam pri meditaciji ter tudi ob stresnih situacijah in pomembnih nastopih. Vendar verjemite, vse to do sedaj ni bilo NIČ v primerjavi s tem, kar sem doživela.

1. Najprej sem se osredotočila na telo. Pomagala sem si z dihanjem, ki je bilo globoko. Vsak vdih je bil čedalje globlji in počasnejši. Segal je do prepone in prežel vsako celico telesa z zlato svetlobo miru in ljubezni. Z vsakim izdihom pa sem si predstavljala, da je iz mene šel ven strah, ki je počasi zapuščal telo in ga je bilo z vsakim izdihom vedno manj.

2. Dihanje mi je pomagalo tudi do globlje čustveni sprostitve. Postajala sem bolj zaupljiva, umirjena, kar je počasi, res počasi preželo napetost, ki se je nabrala v pleksusu, strah, ki je izbrisal nasmešek na obrazu ter zadovoljstvo, srečo in ljubezen, ki so v mojem srcu prisotne vsak trenutek življenja. Tokrat pa je bilo, kot da počasi, počasi izginjajo iz mene, me zapuščajo.

3. Najtežje je bilo z razumom. Še sreča, da meditiram, saj sem svojo pozornost takoj dvignila visoko v točko med obrvmi in jo držala tukaj od začetka do konca neprijetne preizkušnje. Vse je izgledalo neverjetno dolgo. Kar vleklo se je in vleklo, brez konca, kot »čreva«. Imela sem občutek, kot da ne bo nikoli konca tega mučenja.

Foto: pixabay

Vedela sem, da moram vztrajati, biti potrpežljiva in zelo močno osredotočena – v sebi. Naj se dogaja okoli mene kar hoče, jaz ostajam v SEBI. Mantre, ki jih vsakodnevno uporabljam so mi pomagale, da sem iz trenutka v trenutek postajala bolj osrediščena, mirnejša in močnejša. Nisem se prepustila uničevalnemu, ubijalskemu adrenalinu, ki bi mi drugače, od premočnega stresa, vzel kar nekaj let življenja. Ja, tako velik je bil tale strah, ki je mejil na grozo.

Bila sem pripravljena tudi umreti. Soočila sem se s smrtjo. Pogledala sem vanjo in jo sprejela. Poslovila sem se od vseh najdražjih in se zahvalila vsem, ki so mi omogočili to čudovito življenje ter ga obogatili s svojo prisotnostjo. Globoko v sebi namreč od nekdaj vem, da je življenje minljivo in sprejemam možnost, da lahko vsak trenutek zapustim to telo, po domače povedano »umrem«. To sem že davno razčistila v sebi in zato smrti se ne bojim.
Tokrat sem se s pomočjo izkušenosti in predhodnega treninga razuma, čustev in telesa znala soočiti s strahom. Delo na sebi, toliko let, se je obrestovalo in se izkazalo za nepogrešljivo. Ljubezen je edino zdravilo za strah ali grozo, ki sta njuno živo nasprotje.

Postregla bom s spoznanji, ki so me skozi to neprijetno a hkrati zelo poučno izkušnjo obogatila.

Foto: pixabay

Prvič: vedno, res vedno prisluhnem intuiciji. To kar mi govori in dopoveduje notranji glas je zame sveto, pa naj »prekle padajo«. Torej tudi, če je v nasprotju s trenutnim razumskim pogledom.

Drugič: preizkušeno trdim, da sta meditacija in obvladovanje učinkovitih dihalnih tehnik ob takih nemogočih in najbolj stresnih situacijah še kako dobra naložba vase saj zares pomagajo. Zame vsekakor delujejo.

Tretjič: sem zelo trdoživa in lahko prenesem veliko. Ob stresnih preizkušnjah se trdno, kot klop držim edine rešilne bilke, ki je

LJUBEZEN.