V študentskih letih, ko sem se osamosvojila in pričela zoreti v samostojno odraslo osebnost, sem počasi odkrivala, kaj me res zanima v življenju. Kaj je tisto, kar bi rada počela, vedela, znala, pa do sedaj nisem, ker sem bila preveč pod vplivom okolja, v katerem sem živela. Na pot so mi pričele prihajati knjige, osebe in dogodki s sporočili (vse, kar nam pride na pot, ima namreč nek namen), da se bolj poglobim vase in najdem svoje bistvo.

Prva izkušnja je bil Chi Gong, ki je v Ljubljani kar cvetel. Aha, torej obstaja energija, ki je del nas, obstaja obvladovanje dihanja, s katerim nadzorujemo fizično telo, čustva misli in obstaja meditacija. Tako se je začelo. Kmalu sem ugotovila, da je to preveč kontrolirano zame in da potrebujem nekaj, kar me ne bo tako omejevalo. Naslednja stopnica je bila seznanitev s Hare Krišna. Moj dober prijatelj mi je začel posojati knjige, ki sem jih z radovednostjo in navdušenjem požirala – ja, to je že bliže mojemu načinu razmišljanja. Veliko sva debatirala in razlagal mi je pomen in smisel naših življenj, prehranjevanja in delovanja. Končno sem srečala razmišljanje, ki je zasukalo oziroma končno osvobodilo moje prehranjevalne navade. Od nekdaj namreč nisem marala mesa, gabilo se mi je in bilo mi je zelo hudo, ko sem pomislila na žival, ki jo uživam. Kar na jok mi je šlo. In ker je bila navada doma, da smo morali vse pojesti, preden smo odšli od mize, je bila to zame še večja mora. Končno, odrešitev, končno spoznanje, zakaj moje telo zavrača meso. Poleg tega pa ja, Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare, Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare tako odrešujoča in osvobajajoča mantra, da me je ob vsaki ponovitvi navdahnila in osrečila (kasneje sem izvedela zakaj). Hvaležna za vsa spoznanja in novo prehojeno stopnico v svojem življenju.

Foto: pixabay

Vmes je bilo veliko obiskov predavanj, prebiranja raznih knjig o čakrah, energijah – tistih, ki sem jih začutila, da mi lahko pomagajo in razjasnijo moja vprašanja. Tako sem po korakih – ob pravem času prišla do Duhovne univerze in začela s študijem ezoterike, poglabljanjem vase z redno vsakodnevno meditacijo in vsakodnevnimi vajami joge. Kako osvobajajoče, kako odrešujoče – končno! Da ne bi mislili, da je bilo samo uživanje. Ne, ne, bilo je delo, intenzivno delo na sebi, študij s poglabljanjem in razumevanjem kdo smo, kako smo zgrajeni, kaj je naš namen in vzpostavljanjem stika z drugimi dimenzijami. Končno sem razumela, česar mi ni nihče do sedaj znal razložiti, končno sem dobila odgovore na tisoče mojih vprašanj. Pa še ni bilo konec – kdaj pa je 😉

Stiki z drugimi dimenzijami so se poglobili s študijem v Parizu. Redne meditacije so mi pomagale, da sem ohranila stik s sabo tudi v najtežjih trenutkih. Povezovala sem se z Angeli in jih doživljala. Vse je dobilo svoj smisel in razumela sem pot, ki jo hodim.

Foto: pixabay

Hvaležna iz srca za vse, kar mi je bilo dano, da spoznam in doživim ob pravem času. To je tako globoko zaznamovalo moje življenje, da se nisem mogla več vrniti nazaj in se tudi ne želim. Ko enkrat doživiš in spoznaš, preprosto veš, je tvoje in ne more izginiti – je večno, tukaj, zdaj, del mene, v mojem srcu. HVALA!
(spoznanja in pot dalje se nadaljuje)