Slovo. Zgodi se, ko se moramo posloviti od prijateljev, od zanimive igre na igrišču, poučne knjige, čudovitega dneva, navdihujočih počitnic, … Navajeni smo, da konec dojemamo kot ne ravno prijetno dejstvo. Včasih celo kot nekaj žalostnega, kar nam celo povzroča bolečino in sproži solze v očeh. Spominjam se, da sem se vedno nerada poslavljala. Vedno je bil prisoten grenek priokus, neprijeten občutek, da bom s koncem vse zamudila, da bom prikrajšana in ogromno izgubila. Dejstvo je, da se vse lepo in prijetno enkrat konča. Življenje je sestavljeno iz koncev in novih začetkov.

Foto: pixabay

Vzorec, ki se prenaša iz generacije v generacijo, iz roda v rod in, postane del nas. Kot otroci se časa, minljivosti in konca ne zavedamo. Vsak trenutek življenja doživljamo kot priložnost tukaj in zdaj. Živimo polno, brez razmišljanja kaj bo, ko bo tega kar smo deležni enkrat konec. Le-to se naučimo. Sprejmemo način razmišljanja, ki je vsajen v družbo. Počasi se vpne v našo podzavest ter nas nezavedno spremlja vedno in povsod. Zelo težko se temu upremo. Sprememba je možna le zavedno, s spoznanjem življenja v trenutku, ki je minljiv. Minljivo je vse kar nas obdaja, od trenutka samega, ki zaobjema dejanja, besede, misli in življenje samo.

Kako bi bilo, če bi se slovesa veselili. Če bi tako kot ob novem letu, praznovanju rojstnega dne, slovesni podelitvi diplome, vsakem koncu nekega obdobja, ob koncu dneva, … rekli vsemu z velikim veseljem »hvala – poslavljam se od vsega«. To bi bilo čudovito.

Foto: pixabay

Ob takem sprejemanju slovesa, novem pogledu na vse kar se konča, bi se bolj zavedali minljivosti vsega. Življenje in vse kar se nam dogaja, bi dojemali bolj odprto, brez navezanosti. S hvaležnostjo v srcu bi se veselili vsake nove priložnosti, nenavadnih doživetij in bogatosti vsakega trenutka. Naše življenje bi se drastično spremenilo na bolje, saj bi vedeli, da vsak konec prinaša nov začetek. Tako bi bilo življenje prepojeno z veseljem, radostjo in hvaležnostjo.

Zato naj bo slovo vedno veselo, z zavedanjem novega, ki nas čaka za ovinkom. S hvaležnostjo v srcu spustimo in se poslovimo od vsakega trenutka. Tako zaživimo nenavezani, svobodni in srečni.