Kar naenkrat je leta konec. Kako čas hitro beži… Pa saj ne gre toliko za čas, gre za doživljanje in zavedanje minljivosti življenja. Očitno je, da se s starostjo zavedanje minljivosti poglobi. Vsaj tako jaz to doživljam.

Nič ni narobe z minljivostjo samo. To je naravni proces popotovanja skozi življenja. Naša največja učiteljica minljivosti je mati Zemlja. Ozrem se v naravo in ja, na vsakem koraku lahko vidim minljivost. Minljivost dneva ob sončnem zatonu, veneče vrtnice v vazi, ljube psičke, ki mi je bogatila vsakdan, … minljivost vsakega vdiha in izdiha, … in ne nazadnje minljivost človeškega življenja. Mi vsi, prebivalci planeta Zemlja, smo vpeti v zakone, ki nam vladajo, nas ljubeče vodijo, vztrajno učijo in modro podpirajo. Le tem se ne morem zoperstaviti, temveč jih le sprejeti.

Foto: pixabay

Ob vsej minljivosti, ki me obdaja in prežema pa je najpomembnejše zavedanje dragocenosti vsakega trenutka, ki je nujna. Vsak trenutek, z vsakim izdihom, umiram. In že v naslednjem trenutku se z vsakim naslednjim vdihom, ponovno rojevam. Moram umreti, da se lahko ponovno rodim, vedno znova in znova. Kolesje ponavljajoče umrljivosti in rojevanja tvorita življenje samo. Spoznanje, da sta tako minljivost kot umrljivost nujna procesa v toku življenja je navdihujoče.

Ob tem naravnem procesu se iz nezavednega in neznanega rodi največja bolečina človeka – strah. Strah pred novim, neznanim, starim, ponavljajočim, … v meni je. Pridobljen od prej, privzgojen od otroštva, naučen, prisvojen, … nešteto možnosti, da se vanj ujamem in nato celo gojim. Vsak se na svoj način sooča z njegovo bolečino (kako se z njim soočam sama pa kdaj drugič).

Foto: pixabay

Vendar me po drugi strani minljivost in umiranje tudi navdihujeta, saj se ob njiju zavedam pomena rojevanja in stalnega nudenja novih in novih trenutkov. Spodbujata me tudi, da ozavestim način življenja, svoje misli, čustva, delovanje in predvsem odnos do življenja. Vedno znova in znova spoznavam dano možnost izbire in ob tem dragoceno spoznanje, da je življenje neprecenljiv DAR.

Hvaležna sem za vsak trenutek, vsak vdih in izdih – tukaj in zdaj. Hvaležna za vsak nov dan in korak v neznano. Z odprtim srcem sprejemam življenje ter zakone v katere sem vpeta.

Živost in minljivost sta ENO v meni in v vsem okoli mene.