Ste že bili v stiku z ljudmi, ki so neprestano veseli? Čas počitnic mi omogoča, da se oddaljim od ustaljenega kraja bivanja in dela. Zamenjava okolja vedno navdihujoče vpliva name. Poleg raznolike pokrajine in novih dogodivščin pa name največji vtis naredijo ljudje. Tako različni so. Vse, od življenja, ki ga živijo do navad, ki jih imajo in načina razmišljanja. Vse me povsem očara.
Neverjetno, kako so srečni in veseli. Pa da ne boste mislili, da imajo veliko. Ne, ravno nasprotno, so zelo skromni ter živijo materialno veliko slabše kot mi. Rekla bi celo, da so po naših merilih pravi reveži. Torej kaj je tisto, kar jih osrečuje? Kaj povzroča, da so venomer nasmejani?

Foto: pixabay

Tokrat naju je pot zanesla v Indonezijo. Prvo na kar sem se mogla navaditi pri ljudeh, ki sem jih srečala je bil neprestani nasmešek na njihovih ustih in vedno prijazne besede. Sprva se mi je zdelo zelo čudno. Ampak zares, nisem mogla doumeti, zakaj se mi smejijo? Ko sem videla iskrice v očeh in spontani, pravi nasmešek na obrazu ter prijazne besede iz ust, pa me je v celoti prepričalo, da le ni ničesar za tem. Da je vse kar čutim, pravo in da je vse kar izhaja iz njih iskreno. Takšni so. Rekla sem možu, da bom rabila kar nekaj časa, da se navadim na to, da so z mano vsi prijazni in da je ob prvem stiku to, kar mi podarijo nasmeh. Zdelo se mi je zelo čudno.

Foto: Quotes

Tako zelo sem v svojih skrbeh, strahovih in dvomih, v svojih mislih, planih in ciljih, da sem pozabila na pravilen stik z drugimi, s sočlovekom, pa kdor koli je to. Toplina v očeh, ljubezen v srcu in pristno veselje na obrazu. Občudovanja vredno dejstvo, ki je resničnost. Torej obstaja – ljudje so lahko veseli in prijazni neprestano. To je možno. In kako je to nalezljivo. To je še bolj zanimivo. Kar ne morem, da tudi sama ne postanem bolj nasmejana in prijaznejša do vseh, ki jih srečam in ki me obdajajo.

Foto: pixabay

Ljubezen in hvaležnost sta tisti gonilni sili, ki jih delata neprestano vesele. Nešteto krat sem slišala besedo HVALA. Hvaležni so za vse, kar imajo, kar doživijo in kar prejmejo od življenja. Prepolni so srčne ljubezni. Tiste brezpogojne, prave, brez pričakovanja in preračunljivosti. Brez človeških primesi in dodatkov. Zliti so z vesoljem. Preprosto živijo vsak trenutek posebej ter ga srčno predajajo in delijo z vsem in vsemi.
Te njihove »bolezni« bi se z veseljem nalezla.