Pri delu z otroki, od najmlajših pa do najstarejših srednješolcev srečujem veliko takih, ki od malega vedo kaj bodo v življenju počeli, kaj je njihova strast in izrazno sredstvo. Potem so tudi otroci, ki nikakor ne vidijo sebe kot flavtiste, vendar igrajo flavto ter hodijo v glasbeno šolo preprosto zato, ker jih to veseli, jim je zvok flavte všeč, imajo radi klasično glasbo, se radi družijo z mladimi glasbeniki ter igrajo v raznih skupinah. So tudi taki, katerim je igranje flavte obveza, dodatna dejavnost za katero so jih navdušili starši in čeprav bi že zdavnaj igranje pustili, to počnejo, ker morajo. S temi je najtežje vztrajati iz leta v leto in potrebno je veliko več energije in motivacije, da vidijo smisel ter prepoznajo lepoto in bogastvo v svetu glasbe. Obstajajo še različice, mešanice vseh možnih vzgibov, zakaj otroci začnejo in igrajo flavto (ali kateri koli drug inštrument). Pri vseh je potrebno najti pravi vzvod, da vztrajajo, pa tudi če le eno leto, … Čas v glasbi ni izgubljen. Z vsako minuto igranja inštrumenta posameznik vase vložili veliko lepe energije in zdravih-svetlobnih vibracij. To je bogata popotnica v življenju posameznika in hkrati obogatitvi sveta.

Foto: pixabay

Kasneje, ko se nekateri najbolj vztrajni, zagnani, talentirani, delovni, organizirani ter tisti z največ ljubezni do igranja flavte odločijo za nadaljevanje glasbene poti na srednji šoli, je uvid v njihovo življenjsko pot povsem drugačen. V ospredje pride vizija poklica, kjer bi njihovi darovi prišli najbolje do izraza. Za nekatere mlade flavtiste je izbira nadaljnjega študija po srednji šoli zelo težka. Kako naj se odločijo, kam naj se vpišejo, ali imajo vse potrebno, da bodo uspešni, … pojavi se tisoče vprašanj in tisoče dvomov.
Najbolje kar lahko kot pedagogi naredimo je, da jih soočimo s flavtisti, ki to že počnejo, študenti flavte na glasbenih univerzah ter flavtisti katerih koncertiranje je glavno življenjsko poslanstvo. Vsi, čisto vsi profesionalni flavtisti poleg koncertiranja (solo ali v orkestrih) tudi poučujejo: flavtisti koncertanti (tej so zelo redki), flavtisti v orkestrih ter flavtisti pedagogi.

Foto: pixabay

Najboljša priložnost, kjer mladi flavtisti dobijo dober uvid v življenje flavtistov in se z njimi srečajo so festivali. Na festivalih imajo priložnost, da slišijo, opazujejo, vidijo načine delovanja, komuniciranja s publiko ter zaznajo energijo posameznih flavtistov preko igranja. Mogoče niti ni potrebno, da z njimi spregovorijo, le da jih srečajo v živo. Za mlade, ki se na svoji poti šele iščejo je taka oblika izobraževanja najboljši uvid ter hkrati navdih. Ob tem se jim razjasni slika – vizija lastne poti, svojstvenega življenjskega namena, ko dokončno spoznajo kaj jim govori srce: ali je to njihova pot ali je pot nekje drugje. Dvomi se razblinijo.
Vse izkušnje, ki so jih pridobili v času glasbenega študija so nepozabne, globoke in zaznamujoče. Zato kakršna koli že je njihova končna odločitev o nadaljnjem študiju, bodo tako energija, kot bogastvo in svoboda izražanja, ostale za vedno v njihovih srcih kot neprecenljiva popotnica življenja.