Pri odnosih z ljudmi prepoznavam tiste, ki so le bežni, doživeti v naglici življenja, nato tisti bolj povezani z mojim delom, znanci in sorodniki ter tisti pravi, ki so globoki – prijateljski. Kolikor stikov z ljudmi sem imela, toliko različnih doživetij sem doživela. Pestra paleta odnosov z ljudmi mi je podarila tako veliko razočaranj, presenečenj, osrečitev kot tudi globokih spoznanj. Glede na širino stikov sem najglobljo vez vzpostavila s tako imenovanimi prijateljicami-prijatelji.

Slednjim se bom najbolj posvetila, ker so mi v življenje vnesli največ nepozabnih doživetij ter najbolj zaznamovali moje življenje. Vezi s prijateljicami-prijatelji niso bile nikoli samo površinske. Z leti raznovrstnih poglobljenih stikov, bližino ter globino prijateljstev pa sem odkrila, da globoke vezi nikoli niso najbolj zdrave.

Foto: pixabay

Pri tem ločujem dve stvari: iskrenost ter navezanost. V vsak odnos vstopam 100% odprta in iskrena. Povem to kar čutim, mislim in sem. Ne čutim neke potrebe, da bi bila nekdo drug, da ne bi povedala resnice-svojega pogleda na stvari, ali bila nekdo drug samo zato, da bi zadostila potrebam prijateljev ali bila všečna. Sem to kar sem in tisti, ki so še danes moji prijatelji, me sprejemajo popolnoma tako, kot sem. Enako velja zame. Sprejemanje je ključ dobrega in iskrenega prijateljstva.

Kot otrok sem se vedno 100% predala povezanosti s prijateljicami-prijatelji in bila večinoma ob koncu prijateljstva razočarana. Končala so se bridko, včasih tudi s solzami v očeh, predvsem pa z nerazumevanjem izrabe mojega 100% zaupanja, iskrenosti in predanosti. Sledili so dnevi velikega razočaranja, tedni brezupa, meseci lepih vendar objokujočih spominov. Še po tolikih letih ponovnega snidenja je v meni ostal grenak priokus razočaranja.

Toda, vse se je zgodilo z določenim razlogom, ki ga takrat v stanju žalosti in razočaranja nisem še razumela. Potrebna so bila leta novih prijateljstev, spoznavanj drugačnosti in bogatih izkušenj sprejemanja ljudi takih kot so. Veliko je k temu pripomogla tudi izkušnja tujine in življenja z drugačnimi ljudmi, ki danes so, jutri jih ni.

V meni se je nekaj zgodilo. Ko sem doživela odhode pravih, 100% prijateljev, ko sem sprejela njihovo življenje daleč stran od mene, ko sem spoznala, da ni potrebe po navezanosti in odvisnosti, potem so prava prijateljstva zaživela.

Foto: pixabay

Seveda me še kdaj premami stara navada navezanosti, ki povleče za sabo vsa stara čustva ter miselne vzorce razočaranj, vendar so to le minljivi trenutki šibkosti. Zbudi in predrami me srce, ki je polno hrepenenja, vedno bolj odprto in sprejemajoče. Osvobaja me vseh vezi.

Stanja razočaranja, grenkobe, žalosti in pričakovanja so stvar preteklosti. Svobodno se odpiram prihajajočim in odhajajočim prijateljem, ki odpirajo moje srce, bogatijo resničnost prijateljstva ter mi pomagajo spoznavati globoke resnice življenja.