Vedno znova ugotavljam, kako je naše poučevanje odvisno od našega odnosa in pogleda na življenje. Vsak učitelj ima svojo lastno življenjsko zgodbo, v kateri si nabira znanje in izkušnje in ki poteka celo življenje. Vendar je predvsem od »karakterja«, osebnostnih lastnosti, mišljenja in čustvene inteligence odvisno, na kakšen način in kako bomo pri poučevanju otrokom prenesli znanje igranja flavte.

V procesu poučevanja se srečujemo z različnimi situacijami, ki zahtevajo od nas veliko hitrega presojanja, fleksibilnosti, neprestanega zavedanja, izbiro iz raznotere palete »orodij«, zelo dobro razvito intuicijo ter predvsem obilo srčnosti. Cilje imamo jasno zastavljene, vendar kako bomo s posameznim učencem pluli do cilja, je odvisno le od nas. Naša »modra« dejanja in odločitve za vsako situacijo v odnosu do učenca so odraz našega lastnega poznavanja, zavedanja svojih lastnih čustev, misli in besed. To vodi in oblikuje najino pot z učencem.

Foto: pixabay

Zakaj uporabljam dvojino? Zato, ker je zmotno misliti, da gre pri poučevanju le za enostranski proces. Z vsakim dnem se skupaj z učencem, ki je edinstven in enkraten, tudi mi učitelji, preko novih pestrih situacij ter obilice pridobljenih izkušenj, oblikujemo, učimo in rastemo.

Spoznati moramo, da je proces učenja obojestranski, le da poteka na različnih nivojih. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da se sami odločamo, prevzemamo iniciativo ter usmerjamo plovbo naše skupne poti ter pri tem oblikujemo pot učenca ter hkrati svojo lastno v to, kar izberemo. Gotovo se tega vsak trenutek niti ne zavedamo, temveč samo »učimo«. Vendar pa je naš doprinos veliko večji, globlji in širši, kot si sploh lahko zamislimo. Deliti pot z mladim, še »čistim«, svobodnim bitjem je nekaj najbolj dragocenega, česar smo kot učitelji deležni.

Foto: pixabay

Zato sem neizmerno hvaležna, da je v procesu poučevanja pot osebne rasti tako zelo prepletena s posameznim učencem. Hvaležna sem vsakemu učencu, mlademu bitju, ki stopi v moj razred in s tem potuje skupaj z mano proti cilju, ki je ne samo učenje igranja flavte, temveč predvsem razvoj v celovito bitje, kar v sebi že smo.