Naredimo si življenje lepo. Samo od nas je odvisno ali bo le-to zares takšno. Preizkusite se in se zjutraj odločite, da bo dan lep v vseh pogledih. To počnem že kar nekaj let: vsak dan si na novo postavim izziv, da si v vseh situacijah, v katerih se znajdem čez dan, naredim lepo doživetje, ne glede na vse. In povem vam: življenje JE lepo.
Vedno bolj opažam, da je ta odločitev odvisna samo od mene. V mojih rokah je izbira in sama imam moč in ne dogodki, ki se mi dogajajo. Čeprav včasih doživljam dogajanje ravno obratno. Ko se ujamem v dogodek, ki me potegne, je, kot da bi se ujela v mrežo, iz katere ni rešitve. Kot da me vleče s sabo in me noče izpustiti. Kako pretrgam mrežo, kako se osvobodim iz ujetosti? Pomagam si z ozaveščanjem nastale situacije. Čim prej skušam prepoznati, da to, kar se mi dogaja, ni osebno, da to nisem jaz. (O navezanosti sem že govorila in njen pomen se vedno znova pojavljala. Žal je tako, da smo preveč navezani in imamo zato veliko težav, ki si jih sami povzročamo.)
Foto: pixabay
Vihar, ki se odvija okoli nas, povzroča, da ga nehote tudi sami doživljamo, zato ker smo čuteča bitja. Tako vse, kar se dogaja okoli nas, doživljamo, kot da se dogaja direktno nam. Ta živost dogajanja je lahko tudi boleča – doživljamo jo kot bolečino in zato se ji upiramo, se proti njej borimo in se je želimo čim prej rešiti. Vendar borba ne bo prinesla rešitve. Kvečjemu bo samo še poslabšala, povečala in poglobila živost doživljanja. Saj vemo, da s silo ne moremo reševati bojev. To lahko učinkovito naredi le mir. Vendar kako to narediti, če pa je vse tako močno in živo.
Pogled od zgoraj, je ena od možnosti: ko začutim, da me dogodek ujame in potegne v svojo mrežo, se dvignem nad situacijo in jo opazujem od daleč – neosebno. Lahko tudi vse opazujem kot film na platnu. S tem, ko se od situacije odmaknem, od nje ne bežim, temveč se le zavedam, da je vse le dogajanje, ki je zunaj mene (vse jemljem bolj neosebno). Seveda pa to ne pomeni, da doživljam vse hladno, brez čustev. Čustva so del mene, me bogatijo in delajo človeško. Ob pravilni uporabi mi lahko dobro služijo, saj so moje orodje za notranje izražanje. So sredstvo, s katerim je življenje še lepše, živo, polno. Na tak način se mreže osvobodim in moj pogled na situacijo je jasen in čist. Zato bolj zavestno odreagiram in ponovno najdem lepoto življenja.
Foto: pixabay
Zvečer vedno pregledam, kaj se mi je dogajalo čez dan, kako sem odreagirala v manj prijetnih situacijah. Z analizo, kot dober učitelj, ki mi prijazno pokaže napake, da se lahko od njih učim, se jih zavem. Spoznam, kako bi lahko bolj modro in zavestno delovala. Scenarij (po potrebi) v mislih skrbno in ljubeče popravim.
Trening zavedanja se odvija vsak dan in mi služi, da naredim življenje lepo tudi v najbolj razburkanih, bolečih in nevihtnih dnevih. Svoje doživljanje lepega prenašam tudi v okolje, na ljudi in s tem spreminjam svet na bolje – lepše.
Želim vam, da si naredite življenje lepo.