Zadnje čase se vedno bolj soočam s prepoznavanjem učiteljev, ki delajo za nagrade, pridobivanje točk za napredovanje in tistih, ki delajo zato, ker je to njihovo poslanstvo. Vem, da živimo v svetu, ki postavlja v ospredje točkovanje, tako pri tekmovanjih kot tudi pri napredovanjih. Seveda si vsak želi doseči čim prej svoj maksimum in s tem najvišjo možno plačo. Vendar je, vsaj zame, bolj pomembno, da enostavno delujem.
Verjamem, da živimo in smo tukaj zato, da delujemo in živimo ustvarjalno, izražamo svoj potencial ter ga dobronamerno predajamo v okolico. Verjamem, da s tem ko dajemo tudi enako dobimo. Verjamem, da je poskrbljeno za vsakega izmed nas tako in toliko, kot vsak posameznik potrebuje za svoj razvoj.
Foto: pixabay
Odvečna skrb in želja, da bi dobili vedno več, vedno boljše in celo najboljše, ubija naše poslanstvo tudi na pedagoškem področju. Zelo hitro te lahko premami glamur, ki je tako zelo razširjen tudi na našem področju. Hitro nas zaslepi in potegne v začarani krog nenehnega »boja« za vedno več, vedno boljše – najboljše. Dojemam ga kot strup, ki se je kot plevel razširil na glasbenem in pedagoškem področju. Menim, da tukaj in v svetu nima kaj početi. Potrebno ga je izruvati ter zamenjati z bogatim »gnojilom«, polnim ustvarjalne, spodbujajoče energije, kjer ima vsak svoj prostor, da se izrazi, raste in se v polnosti razvije.
Učitelji in starši bolj cenijo nagrade kot pa kreativnost posameznika, to kar lahko nekdo da družbi, jo obogati ter globlje poseže v smeri razvoja. Ceniti in spoštovati vsakega, ne po tem koliko je dosegel, temveč po tem, koliko daje, je moje vodilo v življenju in tudi pri odnosih. Rada sem obdana z ljudmi, ki jih glamur ne zanima, oziroma se jih ne dotakne. To so ljudje, moji kolegi, izvrstni posamezniki, pedagogi in koncertanti, ki poznajo namen glasbenikov in smisel pedagoškega dela v razvoju življenja.
Družbo, v kateri živimo, ustvarjajo ljudje, mi, posamezniki, ki s svojim delovanjem lahko vplivamo na spremembe v svetu. Sploh se ne zavedamo, da imamo to moč, da lahko spremenimo tok razvoja, smer pogleda ter vzgajamo generacije, ki bodo znale ceniti in spoštovati kreativno univerzalnost posameznika brez tekmovalnosti in glamurja. Od nas je odvisno, čemu dajemo prednost.
Foto: pixabay
Vsak si sam izbira način razmišljanja in delovanja. Potrebno se je naučiti zaupati življenju. Sama sem imela kar poučno izkušnjo, iz katere sem se naučila, kaj pomeni živeti z namenom, udejanjati svoje poslanstvo in se predajati svetu. Hvaležna sem za vsa spoznanja življenja. Hvaležna sem, da sem se otresla strahu in da popolnoma zaupam življenju, ki mi daje točno toliko, kot sama dajem ter točno to, kar potrebujem.