Ali se povsod počutite kot doma? Že kot majhna sem si gradila začasne domove iz vzglavnikov, odej, rjuh in vsega, kar je predstavljalo stene ali streho. Kotiček, kjer sem sama, z bratom ali prijatelji naredila prostor, ki je bil samo moj, naš. Bunker iz kartonov, hiša na drevesu, šotor na vrtu, … Kotiček, kjer sem se počutila varno, prijetno in toplo. Želja po ohranjanju doma me je spremljala od nekdaj. Kamor koli sem šla, sem si ustvarila pogoje, da sem se počutila kot doma. Ni pomembno v kakšnem prostoru, kraju, deželi. Ali je bil to le kotiček v sobi, soba v stanovanju, stanovanje samo ali hiša. Od nekdaj je bil moj dom tam, kjer sem bila jaz.

Foto: pixabay

Varnost, zavetje, toplina, nežnost, srčnost in ljubezen. Kar sem kot majhen otrok prejela od svojih staršev, sem prenašala s seboj. Predvsem od mame, ki me je kar obsipavala z ljubeznijo, toplino in nežnostjo. Kar ni jih bilo konca. Z bratom se nama je popolnoma predajala in nama dajala celo več ljubezni, kot sva je včasih lahko prenesla. In predvsem zaradi njene brezpogojne ljubezni še danes nosim v svojem srcu Dom, povsod kamor koli grem in kjer koli sem.

Foto: pixabay

Sama beseda dom, je zelo skromna, vendar v sebi nosi globino in neopisljivo bogastvo. To, kar sem dobila doma, neprestano greje in polni moje srce. Zato ni čudno, da se povsod počutim kot doma. Obožujem potovanja in res ni pomembno, kam grem in za koliko časa. Seveda je lahko kje bolj prijetno kot drugje, vendar sem se od nekdaj hkrati tudi zelo rada vračala v svoj rodni dom. Po tednu, mesecu ali daljšem obdobju sijajnih počitnic sem vedno s hrepenenjem v srcu komaj čakala mamin srečni, nasmejani obraz, njen rahlo solzni pogled ter širok in topel objem. Včasih je kar trajal in trajal … in nisem želela, da mine.

Pa ne samo to, objemi so se kar vrstili: že ob prvem pogledu na morje, vonju vlage v zraku in razmršenimi lasmi ob vztrajni burji, sem prejela širen objem domačega kraja. Ob prihodu v naše stanovanje sem se pogreznila v njegov dišeči in topli objem ter se z vso radostjo vrgla v barviti objem svoje sobe. Tu sem, Doma. Ja, kljub temu, da sem preživela izjemno čudovite počitnice, doživela poučne izkušnje, spoznala nove prijatelje, se mi ob prihodu domov vedno, še danes, orosijo oči, vzradosti in do vrelišča ogreje srce ter privrejo na površje občutki, ki bodo za vedno v meni – Dom.