Počasi mi v misli prihajajo učenci, vsak posameznik, s svojimi danostmi, talentom, izkušnjami, veseljem do igranja flavte, svojstveno energijo, žarom in ljubeznijo do poustvarjanja glasbe. Vse se vrti okoli celoletnega načrta, ki ga moram postaviti, da bo za vsakega novo šolsko leto kar najbolj zanimivo, bogato z dragocenim znanjem, bogatimi izkušnjami in predvsem lepo ter nepozabno.
Foto: pixabay
Vsakega učenca si prikličem v spomin. Vizualiziram njegovo podobo, čutim njegovo energijo in njegove potrebe. Intuitivno prisluhnem vsemu, kar mi notranji glas govori o njem. Zvrstijo se vprašanja: Kaj je tisto, kar potrebuje? Kaj mu lahko nudim? Kje lahko pomagam? Ko se področja dela razkrijejo, pa prisluhnem načinom, ki se mi kot oblačno nebo počasi razkrijejo ter s svetlobo razjasnijo potrebo za vsakega posebej. Kot sonce, ki pokuka izza oblakov in poživi vse barve narave. Na vsa vprašanja: Kako naj se tega lotim? Kako naj to učinkovito uporabim?, se polagoma razjasnijo odgovori. Vedno je v ospredju posameznik. Kot bi ga svetloba obsijala in barve na njemu oživele. Ob tem dolgem poglabljanju se razjasni živa slika z načini, tehnikami in metodami dela, ki vsakemu posebej najbolj ustrezajo, ga osrečujejo in podpirajo.
Zavedam se dragocenosti, edinstvenosti in bogastva vsakega bitja, ki mu je dano, da se z mano sreča. Tega nikoli ne jemljem kot slučaj. Vse ima določen namen. Vsak otrok, dijak, študent in odrasla oseba – učitelj, ki pride k meni po določeno znanje, odgovor ali rešitev problema, pride z določenim »globljim« namenom. Mogoče se sam tega niti ne zaveda ali zanj sploh ne ve. Vendar to ni toliko pomembno. Vsaj sedaj ne.
Do sedaj sem vedno prepoznala in vedela, s kakšnim namenom so posamezniki prišli k meni. Zelo različni so. In za vsakega sem zelo počaščena, da mi je dovolil dotakniti se, uvideti in spoznati globino in bogastvo svojega srca ter mu kakorkoli že (s pogledom, besedo, dejanjem ali energijo) pomagati, olajšati, usmeriti, osrečiti ali kako drugače obogatiti njegovo življenje.
Foto: pixabay
Ob tem pa nikoli ne pozabim, da je dajanje obojestransko. Njihova energija se dotakne tudi mojega srca in pusti pečat, ki ga vselej nosim s sabo. Hvaležna, da lahko dajem in hvaležna, da lahko prejemam.