Od nekdaj sem imela rada presenečenja. Ko se je pred mano pojavilo nepričakovano darilo, ko sem po dolgih letih srečala ljubo osebo, po telefonu zaslišala topel in ljubeči glas, prejela šopek presenečenja ali nepozabno povabilo sodelovanja, … in še bi lahko naštevala. Veliko presenečenj sem že doživela in niti eno ni bilo enako. Vsako je imelo svoj namen in globinski pomen.
Sleherno presenečenje v meni nekaj premakne, tako, da pozabim dihati, da ne morem verjeti svojim očem, da se vlijejo solze sreče, da vsaka celica v telesu od radosti vztrepeta in da ne morem in ne morem sprostiti nasmeška na obrazu. Vedno znova in znova si v mislih ponavljam sliko doživetega presenečenja. Kot da me je nekaj prehitelo in si moram trenutek zavrteti v ponavljajočem počasnem posnetku filma vedno znova in znova, da ga končno dojamem.
Ko presenečenje končno dojamem, bi ga neprestano podoživljala, saj me je prežel z nepopisno srečo, radostnim drhtenjem in prepojil z neskončno ljubeznijo. Trenutek, ki me v hipu poveže s seboj in vsrka vase. Sebe doživim v popolni zlitosti s svetom tukaj in zdaj. Blaženost.
Istočasno me poveže tudi z drugimi. Prežame me občutek hvaležnosti, ko so besede enostavno premalo, da bi z njimi v celoti izrazila to kar čutim v sebi. Poleg zahvale, bi tistemu, ki me je presenetil najraje podarila-dala del sebe. Dala bi mu vse, kar premorem v svojem srcu, da bi tudi ta oseba čutila to stanje blaženosti in hvaležnosti. Občutek polnosti in enosti.
Preprosto je to stanje preveč za moje telo, moja čustva, misli, vse kar sem … Ne morem ga zadrževati v sebi. Delim in predam ga vsem, ki so okoli mene. Kot bi sevala v širino, globino in višino ter še širše v svet. V tem stanju sem del sveta in svet je eno z menoj. Zlitost v eno bit tukaj in zdaj.Vsak dan doživim presenečenja, iz trenutka v trenutek, vedno znova in znova. Vsi ljudje s katerimi sem obdana, vsi, ki mi stopijo na pot le bežno ali malo globlje. Vsi in vse kar doživljam je zame dragoceno presenečenje. To je bogatost in hkrati darilo življenja samega.
Vendar pa to ne doživim le ob presenečenjih. Presenečenja so le ena od mnogih stanj globljega občutenja sebe, ko se zavem kdo v resnici sem. Eno s svetom.