Od nekdaj se človek sprašuje, ali smo sami na svetu? Ali je to, kar vidimo, čutimo in doživljamo, zares vse? Ali ne obstaja morda tudi kakšen drug svet? Raziskovanje višjih vidikov človeka me je od nekdaj pritegovalo.
Od majhnega sem verjela v Angele – bitja, ki ti pomagajo, te varujejo in usmerjajo na poti življenja. To je bil zame resničen svet. Svet, ki obstaja, me obkroža in je nekaj normalnega. Ko me je bilo strah, ko mi je bilo hudo, ali sem bila v stiski, sem se redno obračala nanje. Vedenje, da obstajajo, mi je vedno pomagalo, da sem lažje prebrodila najtežje trenutke v življenju. Seveda tega nisem zaupala nikomur – saj bi verjetno mislili, da si le domišljam. Vendar sem vedela zanje. Vem, da veliko ljudi v angele ne verjame. Vendar dejstvo je, da obstajajo. Če nečesa ne vidimo ali za to ne vemo, še ne pomeni, da ne obstaja.
Foto: pixabay
Si predstavljate, da bi ljudje še vedno mislili in verjeli, da je zemlja ploščata in je na njenem robu konec vsega? Prav smešno razmišljanje. Vendar je tako z vsem, kar nam je neznano. Verjamemo, da le-to ne obstaja. Kot na primer razširjeno mnenje, da smo v vesolju sami. Res smešno razmišljanje, ki je le odraz naše »majhnosti«, prepričanja, da smo edini. Pa še kako obstajajo naši vesoljski bratje, in to s tako inteligenco, ki si je ne moremo niti predstavljati. Naša največja ovira je gotovo strah pred neznanim in pred vsem, kar je drugačno in novo. Tako močno se oklepamo znanega, da nam to preprečuje, da bi videli.
Ko bi le čim prej sprejeli dejstvo, da okoli nas obstajajo svetovi, ki so nam neznani in jih je potrebno še raziskati. Predvsem pa bi morali dovoliti, da se naše znanje ne konča le pri tem, kar je vidno in raziskano, si dovoliti odprtost duha, odpreti prostor intuiciji – našemu notranjemu glasu, da spregovori. Tako bo lažje sprejeti vse, kar je neznano in še neraziskano. Seveda je to lažje, ko na lastni koži doživiš in spoznaš »neznano« ter zaradi tega preprosto veš. Seveda je to lažje, ko na lastni koži doživiš in spoznaš »neznano« ter zaradi tega preprosto veš.
Foto: pixabay
Raziskujmo kot majhen radoveden otrok, ki odkriva vse, kar je drugačno, neznano in se vsega novega neizmerno veseli. Življenje se nam tako odpre, kot bi stopili v nov svet. Pred nami se razkrijejo nove dimenzije spoznanja. Vedno bolj postajamo dovzetni za vse, kar je v ozadju – očem nevidno in kar postaja vedno bolj poznano in domače.
Uživajmo v raziskovanju še neznanih dimenzij. Raziskujmo jih, poglabljajmo se vanje kot majhni otroci. Bodimo odprti za novosti. Naj nam odkrivanje neznanega prinaša veselje in navdušenje v življenja. In vedimo, da če nam je nekaj neznano, še ne pomeni, da ne obstaja.