Vsak trenutek se odločam kaj bom mislila, kaj izrekla in kaj delala. Misli oblikuje idejo, ki sproži besede, ki jih uresničim z dejanji. Zato je zelo pomembno, da se svojih misli zavedam. Ker mi skozi glavo švigajo neprestano, jih moram najprej umiriti, se jih zavedati in jih obvladovati. Misli so kot križišče polno prometa, kjer ni semaforja in se vsako prevozno sredstvo bori za svojo pot. V popolni zmedi bezljajo sem ter tja in povzročajo kaos. To ne pomeni, da ne smemo biti spontani. Pomeni le, da se rešimo občutka polne glave, zmedenosti in nejasnosti. Za urejen promet je v enem od primerov edina rešitev semafor, ki povzroči, da vsem udeleženim v prometu postane jasno kdaj in kam mora. Enako velja za moje misli. Nekako jih moram umiriti, da bo razmišljanje jasno, moje besede izrečene z namenom in dejanja, ki jim sledijo čim bolj osredotočena. To zahteva nekaj prakse in potrpežljivosti. Najlažja metoda, s pomočjo katere pridem z rednim treningom do rezultatov je meditacija.
Foto: pixabay
Meditacija je čas, ko ničesar ne počnem in si vzamemo čas zase, se notranje umirim in naravnam na globok stik s sabo. V miru in tišini sedim sproščeno, z zaprtimi očmi. Dihanje je globoko. Zavedam se ga. Vdih in izdih sta iz trenutka v trenutek vedno bolj sproščena, umirjena in počasnejša. Pri meditaciji se zavedam svojega telesa, ki sproščeno brez nobenih napetosti sedi na stolu. Roke ležijo na stegnih, stopala na tleh in hrbtenica je vzravnana. Pozornost počasi dvignem visoko v točko med obrvmi, kjer je njen center. V tej točki sem osredotočena čez celo meditacijo. Tukaj sem. Popolnoma predana tej točki. Z rahlo, vendar nežno pozornostjo opazujem svoje misli in se jim ne prepuščam. Samo opazujem. Vidim koliko misli mi roji po glavi, vendar se zanje ne zmenim. Ne dajem jim svoje pozornosti, ne dajem jim moči in se jim ne prepuščam. Preprosto naj švigajo mimo, dokler se ne spraznijo in jih enostavno ni več. Praznjenje traja kolikor pač traja. Pri tem sem zelo potrpežljiva. Prej ali slej nastopi trenutek – nastopijo trenutki, ko sem popolnoma prazna. Takrat sem v stanju “pravega” zavedanja sebe in odkrivanja “kdo sem”.
Foto: pixabay
Vzpostavlja se vedno globlji stik, kar mi daje umirjenost, osredotočenost, moč in stabilnost. Posledica vztrajnega, vsakodnevnega meditiranja je jasnejše izražanje lastnega namena, volje in biti. Misli postanejo umirjene in bolj osredotočene. Jasneje prepoznavam miselne vzorce, ki so vir problema in »škodljivega« razmišljanja. Čustvene reakcije so milejše, obvladovane in iskrene. Osredotočena sem v mislih, kar se jasno izraža v besedah in kaže v dejanjih. Tako mirno in z namenom stopam po poti izražanja in udejanjanja tega kar sem.
Pot odkrivanja sebe se z meditacijo poglablja iz dneva v dan, znova in znova. Hvaležna 🙂