16. – 22. 01. 2026, Gradec (Avstrija) in Szombathely (Madžarska)
YOAA – Youth Orchestra Alpe Adria
Mladinski orkester Alpe-Adria (YOAA) je mednarodna zasedba, ki je nastala s sodelovanjem Konservatorija Johann-Joseph-Fux in Musikvereina avstrijske Štajerske. Orkester združuje nadarjene mlade glasbenike iz Italije, Avstrije, Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Francije. Poslanstvo orkestra, ki ima sedež v avstrijskem Gradcu, je vzpostavitev in utrjevanje kulturnega čezmejnega mosta ter spodbujanje sodelovanja in umetniške odličnosti.
V letošnjem projektu 2026, so se mladi glasbeniki v soboto, 10. in nedeljo, 11. januarja 2026 v Ljubljani (KGBL) združili, povezali in urili na sekcijskih vajah pod vodstvom priznanih mednarodnih predavateljev. Poleg sekcijskih vaj so pridobili prvo izkušnjo skupnega muziciranja pod vodstvom dirigenta Slavena Kulenovića.
V tednu od četrtka, 16. do četrtka, 22. januarja 2026 so se ponovno združili v Gradcu (Avstrija) in na intenzivnih skupnih vajah pod vodstvom avstrijskega violinista in dirigenta armenskih korenin Emmanuela Tjeknavoriana pridobivali dragocene orkestrske in glasbene izkušnje. Kot solist se je predstavil virtuoz, violinist Benjamin Schmid.
YOAA se je predstavil na treh koncertih v Gradcu (Musikverein Graz, Stefaniensaal), v ponedeljek, 19. januarja na večernem koncertu, v torek, 20. januarja 2026 na matinejskem in večernem koncertu. Zaključni koncert je bil v sredo, 21. januarja 2026 na Madžarskem, v mestu Szombathely, Madžarska (Bartók Hall).
Alenka Zupan, organizatorka izvedbe
Udeleženi dijaki Gimnazije Koper – oddelek UG:
- JUŽNIČ Matija – violina (2. d)
- KUTIN Kora – violončelo (3. d)
- BABIČ Neža – rog (3. d)
- VOLK Lucija – rog (3. d)
- RIBALJČENKO Blaž – violina (3. d)
»Projekt mladinski orkester Alpe Adria je bil zame zelo dragocena in navdihujoča izkušnja, ki mi je dala veliko več kot zgolj glasbeno znanje. Na začetku smo imeli sekcijske vaje v Ljubljani, kjer smo posamezni instrumentalisti vadili skupaj z mentorji in se osredotočili na tehnične podrobnosti, intonacijo, ritem in usklajenost. Nato so sledile skupne orkestrske vaje, na katerih smo povezovali posamezne dele v celoto ter delali na dinamiki, fraziranju in interpretaciji skladb. Dirigenta Emmanuel Tjeknavorian in Slaven Kulenović sta bila izjemno navdihujoča. Oba sta bila zelo strokovna, potrpežljiva in hkrati zahtevna, kar nas je spodbujalo k najboljšemu muziciranju. Pri vajah sta natančno usmerjala našo igro, poudarjala dinamiko, ritem in interpretacijo, a sta znala tudi spodbuditi ustvarjalnost in izražanje vsakega glasbenika. Solist, violinist Benjamin Schmid je bil neverjeten virtuoz, a hkrati zelo dostopen in pripravljen deliti svoje izkušnje. Njegova interpretacija in tehnika sta bila izjemna, hkrati pa nas je s svojimi nasveti spodbujal, da smo pri igranju dali svoj maksimum in bolj čutili glasbo. Njegova prisotnost je dodala poseben navdih in energijo celotnemu orkestru. Sodelovanje z glasbeniki iz Avstrije, Slovenije, Madžarske, Italije in Hrvaške mi je omogočilo vpogled v različne glasbene kulture, načine dela, vodenja in interpretacije. Iz tega sem črpal nove ideje za svojo lastno glasbeno pot. Med projektom sem izboljšal svoje orkestrsko igranje, poslušanje drugih glasbenikov in sodelovanje v skupini. Naučil sem se večje discipline, odgovornosti do sebe in do skupine ter pomena dobre priprave. Poleg glasbenega znanja mi je projekt dal tudi nova prijateljstva. Skupaj smo se spopadali z zahtevnimi vajami, si medsebojno pomagali in se podpirali, kar je pripeljalo do prijateljstev, ki bodo ostala tudi po koncu projekta. Izkušnja mi bo ostala kot pomemben korak v mojem osebnem in glasbenem razvoju.« Blaž Ribaljčenko, violina
“Meni je projekt odprl obzorja ustvarjenja v orkestrski/skupni zasedbi. Tukaj ne gre za to kaj jaz naredim, ampak to, kar naredimo in ustvarimo skupaj kot skupnost. Pomembno je, da pokažemo našo ustvarjalnost preko glasbe, kar je letošnji dirigent uspel zelo dobro “izvleči” iz nas in z nami ustvaril čudovit koncert. Všeč mi je bilo, kako je ustvarjanje prepustil tudi nam, ki še nismo profesionalni glasbeniki, namesto, da bi nam on samo ves čas govoril, kaj moramo in kako moramo nekaj narediti. Ne le tistim, ki so imeli kakšne solistične dele ampak tudi nam, ki smo vsak zase del orkestra. Ustvaril je udobno atmosfero, ki smo ji člani orkestra zaupali in se v njej sprostili, kar se je, verjamem, poznalo tudi na zaključnem koncertu.” Lucija Volk, rog
