Kot majhni otroci smo kdaj pa kdaj kakšno ušpičili, komu ponagajali in bili poredni. Tudi sedaj, kot odrasli, se kdaj pa kdaj zalotimo pri »porednem« početju. Ko nekaj neprijetnega storimo, je po navadi že prepozno, da bi to popravili, saj je že preteklost. Pa vendar lahko veliko naredimo, če se svojih »porednih« dejanj zavedamo.

Zavedanje »porednosti«. Najprej nam mora biti jasno, da smo bili poredni z določenim razlogom. Seveda je odločitev za to vedno v nas. Tudi če nas je okolje, oseba ali dejanje neke osebe izzvalo, smo se sami odločili, da bomo »poredni«. Pomembno je, da se svojega »porednega« dejanja zavedamo.

Sprejmimo »porednost«. Vsak trenutek smo na preizkušnji in le tako se učimo in rastemo. Zato, ko se zavemo dejanja »porednosti«, ga  sprejmimo kot izraz naše trenutne stopnje zrelosti. OK, to sprejmemo – tukaj smo, takšni kot smo in zato smo bili »poredni«.

Foto: pixabay

Popravljanje »porednosti«. Naša nadaljnja reakcija bi bila, da želimo to, kar smo naredili narobe, takoj in hitro popraviti. Včasih se to da, in se lahko takoj, še v istem hipu opravičimo za svoja dejanja, popravimo nastalo škodo in je naše dejanje skoraj neopazno. Vendar včasih to ni možno. Zato počasi …, vse ob svojem času. Že to, da se zavedamo in sprejmemo svojo »porednost«, je velik korak. S tem si oprostimo in si dovolimo novo priložnost za rast. Kar pa zahteva notranje zorenje in sprejetje spoznanja, da je bilo »poredno« naše dejanje (ne mi sami). To pa je včasih najtežje.

 

Foto: pixabay

Seveda se ne bo ponovila ravno ista situacija, da bi drugače ravnali ob enakih okoliščinah. Se bo pa mogoče podobna ali skoraj enaka. Naša potrpežljivost pri »čakanju« na novo priložnost za učenje in rast bo prišla ob pravem času in takrat bomo lahko prepoznali, ali je bila naša odločitev dovolj trdna, naša zrelost pravšnja in ali smo se lekcije naučili. Priložnost bo prišla verjetno takrat, ko jo bomo najmanj pričakovali. Vendar bo. V to smo lahko prepričani. In takrat ko bo prišla, bodimo 100% pripravljeni.

Bodimo torej pozorni, kakšne lekcije nam življenje prinaša. In tudi če smo bili kdaj pa kdaj »poredni«, si dovolimo ter si vzemimo čas, da se lekcij naučimo. Kajti le-te so vedno znova priložnosti za rast.