Ko se srečam s težavo, ki jo prinese otrok na uro flavte se ji vedno posvetim. Nikakor je ne morem ignorirati ali spregledati. Zato so prve besede in prvi stik ob srečanju kot kompas, ki mi pove, kako se otrok počuti in kaj doživlja. Vse, kar otrok doživlja, čuti in prinese s seboj na uro, zelo intenzivno čutim in doživljam tudi sama.
Pogovor je lahko zelo zdravilen, saj z njim pomagamo učencu razjasniti izvor težav, mu osvetlimo možne poglede na težavo ter se posvetimo iskanju rešitve. Seveda se potem učenec sam odloči, kako se bo težave lotil, vendar mu pogovor lahko zelo olajša problem.
Foto: pixabay
Vsak od nas ima svoje življenje, nobeno ni enako. Vsak se s težavami, ki jih prinaša življenje sooča na svoj edinstven način. Glede na okolje, v katerem živi in na vplive najbližjih sorodnikov, s katerimi otrok preživi največ časa, se oblikujejo miselni in čustveni vzorci, ki pogojujejo njegovo delovanje. Seveda se bo otrok najprej lotil reševanja problema z uporabo vzorcev, ki jih pozna. Vendar ti niso vedno najboljša rešitev.
Zato je lahko individualno delo, ki je pri pouku naša prednost, v veliko pomoč pri osvetljevanju problemov in iskanju rešitve iz drugačnih, otroku neznanih zornih kotov. Čas, ki ga v obliki poslušanja, pogovora in nasvetov posvetimo otroku, mu je lahko v veliko pomoč pri soočanju s težavami.
Foto: pixabay
Šele ko preteče nekaj let in se ponovno srečamo z bivšimi učenci, nam njihova povratna informacija pove, kako pomemben je bil čas, ki smo ga namenili pogovoru. Zato je nekaj najlepšega, ko ti bivši učenec reče: »Nikoli ne bom pozabila pogovorov, ki so mi zelo pomagali. Hvala.«
Naj bodo individualne ure kljub problemom čudovit, nepozaben čas skupne rasti, tako za učenca kot tudi za nas.