Pravo razmerje med aktivnostjo in počitkom. Z leti sem prišla do uravnoteženega razmerja med aktivnostjo in počitkom. Spoznala sem, da ni nič narobe, če si vzamem čas in počivam, če se mi nič posebnega ne dogaja in če le opravljam vsakdanje obveznosti. Nisem pa vedno tako razmišljala. Če se mi ni nič dogajalo, sem bila zelo nestrpna. Mislila sem, da lahko le z neprestano aktivnostjo polno živim. Hvaležna sem za spoznanje, da je harmonija med počitkom in aktivnostjo nujna.
Foto: pixabay
Sedaj sprejemam čas, ki ga lahko namenim počitku. Uživam v urah, dnevih, tednih navideznega brezdelja. Izkoristim čas za poglabljanje vase, branje knjig, razvajanje, športno aktivnost in razmišljanje o življenju, vesolju, višjem smislu. Stik s sabo je zame zelo pomemben. Meditacija me umiri, fokusira ter poveže z namenom. Vse je bolj jasno in vsega, kar prihaja, se veselim. V tem času res uživam, saj vem, da bo kmalu prišel tudi čas, ko bom svojo notranjo aktivnost usmerila navzven. Nikoli ne vem, kako dolgo bo trajal počitek. Včasih je to teden, dva ali tudi več. Prepustim se toku življenja in sprejemam vse, kar pride na pot.
Foto: pixabay
Ta občutek svobode, miru in velika mera zaupanja v življenje me osrečujeta in izpolnjujeta. Vse se zgodi z določenim namenom. In hvaležna sem za to vedenje, saj sprejemam vse, prav vse.