Od nekdaj sem rada prebirala knjige z vsebino o spreminjanju sebe, zavedanju in duhovnem razvoju. Prva taka je bila knjiga Marjana Kojca Pot življenja, ki me je spodbudila h globljemu razumevanju življenja, zavedanju sebe, svojih misli, čustev, občutkov – intuicije. Vsako prebrano knjigo sem kar požirala, zame so bili to učbeniki v katerih sem podčrtovala, označila pomembno in vse prebrano takoj uporabila v praksi (to še vedno počnem). Začela sem si vedno bolj zaupati, se poglabljati vase in prišla do meditacije, joge in razvoja intuicije. Zanimivo je to, da se moramo tega še naučiti, čeprav so vse dispozicije za izvajanje že v nas. Rojeni smo s tem, le da z leti to pozabimo.
Prebujanje je za vsakega posameznika zelo različno (tako glede časa kot globine). Nekateri potrebujejo bolečino, bolezen ali celo smrt najbližjega, nekaterim je dovolj doživetje čudovitega in nepozabnega dogodka, sprehod v naravi, srečanje s »posebno« osebo, prebiranje knjig ali ogled filma z globljim sporočilom, da se prebudijo. Zelo smo različni in tako različne so tudi stimulacije, ki nas popeljejo nazaj k sebi.
Foto: pixabay
Stik s sabo je bistven za razumevanje življenja. Potem nam je tudi lažje prebroditi težke trenutke. Seveda jih samo mi, ko jih doživljamo na lastni koži, dojemamo kot težke, medtem ko so za druge lahko čisto samoumevni del življenja. Vendar je na koncu, ko se ozremo nazaj v preteklost in podoživimo svoje življenje, povsem jasno, da smo morali to doživeti in je moralo tako biti, da smo se prebudili in prišli v stik s sabo. Šele to spoznanje nam daje moč in energijo, da gremo dalje. Saj če smo šli skozi tako težke trenutke, zmoremo tudi vse ostale. Tako rastemo in se razvijamo v močnejša, trdnejša in zavednejša bitja. Skozi vse nadaljnje življenjske situacije gremo bolj »modri« in ni slučajno, da z leti postajamo »modrejši«.
Veselim se vsakega dne, ki mi prinaša nova, ne samo lepa doživetja, temveč tudi tista, na katerih bo moje zavedanje še globlje in stik s sabo še močnejši.