Vsaka beseda ima moč in nosi v sebi energijo, ki jo dajemo v svet. Moder rek: kar seješ, to žanješ, se nanaša tudi na besede, ne samo na dejanja. Celo na naše misli. Smo misleča bitja, ki se z besedami izražamo in z dejanji udejanjamo. Kakšne misli nosimo v sebi, kakšne besede izbiramo pri pogovoru z drugimi in kako delujemo, je samo in edino naša izbira. VEDNO.

Foto: pixabay

Velikokrat se zalotim, da izgovorim kakšno besedo, ki je preostra, ki drugega zaboli ali celo poškoduje. Ja, tudi to je možno. Na prvi pogled se nam zdi, da je le-ta izbira besed upravičena in da imamo vso pravico, da se z njimi izrazimo. Vendar, če smo le malce tenkočutni, lahko zaznamo bolečino, ki smo jo povzročili in nam je še v istem trenutku zaradi tega žal. Zato, če je le možno, skušamo takoj svojo izbiro besed omiliti, vendar je »škoda« že storjena. Kot pravijo: »Ko so besede izrečene, so lahko le oproščene, ne pa pozabljene.«

Vsak trenutek, ki ga živimo, je hkrati že preteklost in popravljati stvari za nazaj je le polaganje obliža na krvavečo rano. Seveda je tudi to, da se opravičimo za storjeno, nekaj. To je včasih v danem trenutku edino možno zdravilo. Pomeni, da smo začutili bolečino, ki smo jo povzročili drugemu in jo skušali popraviti.

Foto: pixabay

Zanimati nas mora, kaj lahko naredimo, da preprečimo besede, ki povzročajo bolečino in so škodljive drugim? Preprosto: ne pomislimo jih, kaj šele, da bi jih izgovarjali. Seveda je to lažje mentalno razumeti, kot pa se v afektu tega pravila zares držati. Rešitev je v zavedanju in samozavedanju. Samo to nam lahko resnično pomaga. Zavedati se moramo svojih lastnih misli, ki nam neprestano rojijo po glavi. Priti moramo do stanja, ko so misli popolnoma umirjene, ko so naši možgani v stanju pripravljenosti ali, lepše rečeno, v »zen« stanju. To lahko dosežemo z urjenjem. Torej: obvladovanje naših misli nas bo pripeljalo do stanja obvladovanja naših besed. Če že ne moremo umiriti svojih misli,  si lahko pomagamo s skrbno izbiro besed, kar je samo in edino v naših rokah. Preden kar koli izrečemo, globoko vdihnimo in se umirimo. Pomaga tudi, da preštejemo do pet in se, kot je že Buda učil, vprašamo: ali je to, kar bomo rekli, resnično, ali je dobro, ali navdihuje, je potrebno in ali je prijazno.

Besede lahko škodijo ali zdravijo. Odločajmo se za izbiro tistih, ki zdravijo.